![\"evropski](\"https:\/\/pogodba.net\/wp-content\/uploads\/2022\/07\/1.jpg\")
<\/p>\nV \u010dasu globalizacije in vse ve\u010djega sodelovanja ter poslovanja med subjekti iz razli\u010dnih dr\u017eav, prihaja do novih problemov. Tipi\u010den primer je pla\u010dilna nedisciplina, ki upnika postavlja pred vpra\u0161anje, kako si u\u010dinkovito in enostavno zagotoviti izterjavo dolga od dol\u017enika iz druge dr\u017eave. Uporaba nacionalnih ukrepov za zavarovanje (npr. predhodne ali za\u010dasne odredbe po Zakonu o izvr\u0161bi in zavarovanju), se v tak\u0161nih primerih za upnike izka\u017ee za ote\u017eeno, saj se pogoji za izdajo ukrepov zavarovanja v nacionalnih postopkih v razli\u010dnih dr\u017eavah med seboj precej razlikujejo. Te postopki so v mnogih primerih dragi in zamudni, zato ne dose\u017eejo svojega namena.<\/p>\n
<\/p>\n
V Evropski uniji je sicer vzpostavljenih ve\u010d mehanizmov, ki upnikom olaj\u0161ajo pot izterjave denarnega dolga. Vendar pa ni bil predviden noben ukrep zavarovanja, ki bi zavaroval uspe\u0161nost bodo\u010de izvr\u0161be, na na\u010din, da se dol\u017enik pred njegovo izvr\u0161itvijo z njim ne bi seznanil (ex parte<\/em>). \u010cezmejna izvr\u0161ba takih ukrepov je po prenovljeni bruseljski uredbi (Uredba (EU) \u0161t. 1215\/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvr\u0161evanju sodnih odlo\u010db v civilnih in gospodarskih zadevah) zelo omejena. Izvr\u0161iti je mogo\u010de samo ukrep zavarovanja, ki ga izda sodi\u0161\u010de, ki je pristojno za odlo\u010danje o glavni stvari, prav tako pa mora biti ta tudi vro\u010den to\u017eencu (dol\u017eniku). Posledica tega je, da ukrep ne dose\u017ee svojega namena, saj je to\u017eenec v dr\u017eavi izvr\u0161be o njem obve\u0161\u010den in lahko denarna sredstva preprosto prenese, skrije ali porabi. Upnik na\u010deloma \u017eeli presenetiti dol\u017enika in mu zamrzniti ban\u010dni ra\u010dun oz. ra\u010dune, \u0161e preden ta \u00bbskrije denar\u00ab.<\/p>\n Evropska unija ta problem re\u0161uje z Uredbo (EU) \u0161t. 655\/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. maja 2014 o dolo\u010ditvi postopka za evropski nalog za zamrznitev ban\u010dnih ra\u010dunov z namenom olaj\u0161anja \u010dezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah <\/strong>(v nadaljevanju Uredba). <\/strong>Uporablja se od 18. januarja 2017 v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah EU z izjemo Danske. Evropski nalog za zamrznitev ban\u010dnih ra\u010dunov (v nadaljevanju nalog) sodi\u0161\u010du v dr\u017eavi \u010dlanici EU omogo\u010da, da zamrzne sredstva na ban\u010dnem ra\u010dunu dol\u017enika v drugi dr\u017eavi \u010dlanici EU. Nalog je ukrep zavarovanja in je na voljo upniku, ki je lahko fizi\u010dna ali pravna oseba<\/strong> ter predstavlja alternativo<\/strong> obstoje\u010dim nacionalnim postopkom v posameznih dr\u017eavah \u010dlanicah EU.<\/p>\n Uredba se uporablja za zavarovanje denarnih terjatev v civilnih in gospodarskih zadevah v \u010dezmejnih primerih. V drugem \u010dlenu so taksativno na\u0161teta podro\u010dja, kjer se uredba ne uporablja<\/strong>, in sicer za terjatve iz:<\/p>\n Nalog je lahko izdan samo v \u010dezmejnih primerih <\/strong>(sporih). \u010cezmejni primer pomeni primer, v katerem je ban\u010dni ra\u010dun<\/strong> oz. ra\u010duni, ki se zamrznejo na podlagi naloga, v dr\u017eavi \u010dlanici, ki<\/strong> ni<\/strong>:<\/p>\n Nalog za zamrznitev lahko upnik predlaga, ko v dr\u017eavi \u010dlanici \u017ee pridobi sodno odlo\u010dbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki dol\u017eniku nalaga pla\u010dilo upnikovega zahtevka, v kateri koli fazi takega postopka ali celo \u0161e pred za\u010detkom postopka v glavni stvari. Kadar upnik predlaga izdajo naloga \u0161e pred za\u010detkom glavnega postopka, mu sodi\u0161\u010de nalo\u017ei, da mora izdajo le tega upravi\u010diti z za\u010detkom glavnega sodnega postopka (dokazilo o za\u010detku mora predlo\u017eiti sodi\u0161\u010du v 30 dneh od vlo\u017eitve vloge za izdajo naloga oziroma v 14 dneh od dneva izdaje naloga, druga\u010de sodi\u0161\u010de prekli\u010de nalog ali ustavi njegovo izvr\u0161itev). Posebnost je torej, da je mogo\u010de zavarovati zahtevke, ki so \u017ee zapadli v pla\u010dilo in tudi zahtevke, ki \u0161e niso zapadli v pla\u010dilo<\/strong>.<\/p>\n Sodi\u0161\u010de izda nalog za zamrznitev, \u010de upnik sodi\u0161\u010du predlo\u017ei zadostne dokaze, na podlagi katerih sodi\u0161\u010de prepri\u010da, da je ukrep zavarovanja nujen<\/strong>, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez takega ukrepa poznej\u0161a izvr\u0161itev upnikovega zahtevka zoper dol\u017enika ovirana ali precej ote\u017eena (npr. da bo dol\u017enik svoja sredstva porabil, uni\u010dil ali skril\u2026). V kolikor upnik \u0161e ni pridobil sodne odlo\u010dbe, sodne poravnave ali javne listine (zahtevek \u0161e ni zapadel v pla\u010dilo), mora sodi\u0161\u010du predlo\u017eiti tudi dokaze, iz katerih izhaja, da bo upnik verjetno uspel z zahtevkom v glavni stvari zoper dol\u017enika.<\/p>\n Pri pogojih za izdajo naloga je potrebno dose\u010di ravnovesje med interesom upnika, da pridobi nalog, in interesom dol\u017enika, da prepre\u010di njegovo zlorabo. V ta namen Uredba dolo\u010da, da lahko sodi\u0161\u010de, ki obravnava vlogo za izdajo naloga, od upnika zahteva zagotovitev var\u0161\u010dine<\/strong>. Var\u0161\u010dina je dolo\u010dena v znesku, ki zado\u0161\u010da za prepre\u010ditev zlorabe postopka in za nadomestilo morebitne \u0161kode, ki bi jo zaradi naloga utrpel dol\u017enik. Sodi\u0161\u010de polog var\u0161\u010dine zahteva predvsem, kadar upnik \u0161e ni pridobil sodne odlo\u010dbe, sodne poravnave ali javne listine, lahko pa tudi kadar to \u017ee ima (\u010de oceni, da ja to glede na okoli\u0161\u010dine primera potrebno in ustrezno).<\/p>\n Glavni problem upnika je ugotoviti, pri kateri banki ima dol\u017enik ban\u010dni ra\u010dun in kateri je dol\u017enikov (identifikacija ra\u010duna). Uredba dolo\u010da mo\u017enost dostopa do teh informacij preko Zahteve za pridobitev informacij o ra\u010dunu<\/strong>. Upnik lahko tako zahtevo pri sodi\u0161\u010du poda, kadar \u017ee razpolaga s sodno odlo\u010dbo, sodno poravnavo ali javno listino in tudi takrat, ko le teh \u0161e nima. Ob tem pa mora dokazati, da so informacije o ra\u010dunu nujno potrebne, ker obstaja tveganje, da bo brez takih informacij poznej\u0161a izvr\u0161itev njegovega zahtevka zoper dol\u017enika verjetno ogro\u017eena in bi se lahko zaradi tega finan\u010dno stanje upnika bistveno poslab\u0161alo.<\/p>\n \u010ce za konec na kratko povzamem, se lahko postopek za izdajo naloga uporablja samo v \u010dezmejnih primerih, pri \u010demer mora biti sodi\u0161\u010de, ki izvaja postopek, ali stalno prebivali\u0161\u010de upnika v drugi dr\u017eavi \u010dlanici EU, kot je tista, kjer se vodi ban\u010dni ra\u010dun dol\u017enika. S tem postopkom je izterjava dolgov v EU za upnika olaj\u0161ana, kar pozitivno vpliva na mednarodno poslovno sodelovanje. Glavne prednosti postopka za izdajo evropskega naloga za zamrznitev ban\u010dnih ra\u010dunov so:<\/p>\n <\/p>\n V kolikor imate dol\u017enika v tuji dr\u017eavi \u010dlanici EU<\/strong> in ste soo\u010deni s tveganjem glede izterjave va\u0161ega dolga<\/strong>, ste vabljeni, da se na na\u0161e strokovnjake obrnete glede u\u010dinkovitega postopanja v teh primerih in pridobitve Evropskega naloga za zamrznitev ban\u010dnih ra\u010dunov.<\/p>\n Za vas smo kadarkoli dosegljivi na telefonski \u0161tevilki 041 358 888<\/a> in e-mail naslovu info@pogodba.net<\/a>.<\/p>\n <\/p>\n\n
\n
![\"evropski](\"https:\/\/pogodba.net\/wp-content\/uploads\/2022\/07\/2.jpg\")
<\/p>\n\n